Začenja se sezona klopov, ki traja vse tja do konec poletja. V času mrzlih dni klopi otrpnejo, takoj po dvigu temperatur pa se zopet prebudijo.

Kje prežijo na nas?

Čeprav imajo ti paraziti radi toploto, pa je njihov največji sovražnih suh zrak. Zadržujejo se na podorčjih z največ vlage. Na listih dreves in trave lahko mirujejo tudi po 40 ur. Najpogosteje prežijo na nas v grmičevju, visokim do metra in pol, tako da otrokom najpogosteje skočijo na glavo. Pik klopa ne boli in ne peče, zato se je treba pregledati vsakič, ko se vrnemo iz gozda ali s travnika.

Izpostavljena mesta na telesu

Po prihodu iz narave vedno preglejte sebe in otroka, še posebej na mestih, kjer je koža najnežnejša, saj se klop tam najraje prisesa. Izpostavljena mesta so za ušesi, na vratu, pod pazduho, na preponah, na zadnji strani kolena, preverite pa tudi lasišče.

Nevarnost obolenja

Klop v trenutku pika izloča neko vrsto anestetika, katerega pa telo ne zazna. Višek krvi klop ponovno spušča na mesto pika in tako v naše telo vnese bakterije ter viruse, ki se nahajajo v njegovih žlezah. Klopi prenašajo predvsem klopni meningitis in boreliozo.

Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki v obdobju od nekaj dni do treh tednov ponehajo, nato pa sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom. Pri težjih oblikah se infekcija razširi na možgane, posledice pa so vrtoglavica, otežen govor, požiranje in premikanje posameznih delov telesa ali pa celo izguba zavesti. Pri takih simptomih moramo takoj obiskati zdravnika. Pri približno 20 odstotkih obolelih bolezen pusti kronične posledice, ki pa jih lahko ublažimo.

Proti klopnemu meningitisu se lahko cepimo, in sicer vsako leto v začetku pomladi. Imunost se obnavlja vsakih 5 let z enim odmerkom cepiva.Ljudje pogosteje kot za meningitisom obolevajo za boreliozo, ki jo povzroča bakterija borrelia. Zaradi nespecifičnih simptomov (utrujenost, izčrpanost, glavobol, močno potenje) in blagega toka bolezni je ni lahko prepoznati.

Rdečina se pojavi v odbdobju od 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza, lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo, zato imenujemo to kožno spremembo tudi potujoča rdečina.

Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, pa je nujno, da takoj, ko opazimo rdečino, obiščemo osebnega zdravnika. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, saj je le-to najbolj uspešno v začetni fazi. Pri nezdravljenih primerih se lahko bolezen kasneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo v času od nekaj mesecev do enega let po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic (mialgija, miozitis) in živčevja (meningitis, encefalitis).

Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja.

Kako odstranimo klopa

Na klopa, ki je prisesan na kožo, najprej nanesemo nekaj kreme ali olja. Ko klopov oprijem po nekaj minutah popusti, ga s pinceto odstranimo. Klopa ne odstranjujmo na silo! Tako bomo namreč odtrgali samo njegov zadnji del, glava, ki povzroči gnojenje, pa bo ostala v koži. Če se vam zgodi, da del klopa ostane v koži, poiščite zdravniško pomoč.

Kako preprečimo ugriz

Priporočljivo je, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščitimo. Najbolje je, da oblečemo oblačila iz gladkih materialov, ki klopom onemogočajo oprijem, hkrati pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, kapa).Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo.Za zaščito odkritih delov telesa so v lekarnah in drogerijah na voljo pripravki, ki odganjajo mrčes (repelenti).Ko se vrnemo domov, je nujno, da si natančno pregledamo telo (kožne gube, uhlje, dimlje ter pazduhi), se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, še bolje pa je, da jih kar operemo. Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe.