Spopadanje s stresom oz. reakcija nanj pa je v veliki meri odvisna od osebnostnih lastnosti ter temperamenta osebe. Odpornost na težave oz. neugodne vplive je različna od posameznika do posameznika, saj nanjo vplivajo številni dejavniki.
V večini primerov je ključnega pomena pojmovanje in razumevanje nekega dogodka. Uspešnejšemu premagovanju stresa in strahu, v prvih šolskih letih, pa po najnovejših raziskavah v tujini, botruje tudi dojenje. Tukaj gre za psihološko vez, ki se ustvari med materjo in otrokom skozi dotike, poljube in poglede.
Znake oz. učinke, ki jih pušča stres na otrocih se moramo naučiti prepoznati zelo zgodaj, najbolje ko so še v prvi fazi, saj se le ti lahko stopnjujejo v kronično bolezen, ki se zdravi težje - z medikamenti ter obiskom psihologa. Najlažje jih prepoznamo tako, da otroka spremljamo, bdimo nad njegovim razvojem in smo pozorni na vsako manjšo nepravilnost oz. motnjo v razvoju. Slednje se izražajo na telesu, skozi misli in občutke opazimo pa lahko tudi spremembe v obnašanju.
Tabela: Učinki stresa
(Vzeto iz: http://www.abczdravja.si/pdf/08junij04.pdf )
NA TELO: |
NA MISLI IN OBČUTKE: |
NA OBNAŠANJE: |
Pospešeno potenje |
Zaskrbljenost |
Prekomerno hranjenje |
Glavobol |
Nezadovoljstvo pri delu |
Neješčnost |
Visok krvni tlak |
Občutek krivde |
Zloraba drog, alkohola |
Bolečina v križu |
Občutek »izgorelosti« |
Prekomerno kajenje |
Utrujenost |
Slaba koncentracija |
Težave v odnosih |
Težave s spanjem |
Jeza |
Nižja učinkovitost |
Izguba ali porast teže |
Negativno gledanje na svet |
Izbruhi jeze |
Težave s spolnostjo |
Nemir |
Socialna izolacija |
Driska ali zaprtje |
Pozabljivost |
Prenos krivde na druge |
Občutljivi zobje |
Žalost |
|
Bolečine v trebuhu |
|
|
Pomembno,če ne celo najpomembnejšo, vlogo v osebnostnem razvoju otrok imajo starši. Le ti morajo s svojim življenjskim stilom oz. odnosom do življenja in z stališči, ki jih privzgojijo otroku, storiti vse za njegov optimalen razvoj. Poučiti ga morajo o tem, da so določene količine stresnih situacij zanj lahko pozitivne, saj ga dodatno motivirajo in angažirajo k dosegi nekega cilja. Ne smejo pa biti prekomerne in prepogoste, saj lahko pripeljejo do vedenjskih težav ter celo zloma obrambnega sistema.
Otroci se pogosto znajdejo v stresnih situacijah, tako v šoli, kot tudi izven nje. V izven šolskih aktivnostih se v druženju z vrstniki čuti velika tekmovalnost in izzivalnost. Nemalokrat se morajo soočiti z selitvijo, takrat ne menjajo le doma, temveč tudi okolico, prijatelje in s tem vse kar so poznali. Zgodi se, da to odrasli prezremo, ker smo se s takšnimi in podobnimi situacijami že soočili, vendar pa je to, po drugi strani, za naše male korenjake pravi izziv, saj še nimajo izoblikovane predstave o pozitivnih oz. negativnih vplivih stresa in se le s tem v večini primerov ne znajo soočiti. Torej je odvisno od nas, starejših in izkušenih, da jim pokažemo pot in način s katerim bodo na konstruktiven način premagovali ovire v življenju.
T.D.